Moksibustija, starodavna metoda zdravljenja! - 50 % na 2x izjemno terapijo z MOKSIBUSTIJO (po 20 min) v Sheng TKM centru! Nad kronične bolečine s tradicionalno kitajsko medicino!

Ko govorimo o tradicionalni kitajski medicini, navadno najprej pomislimo na akupunkturo, precej redkeje pa na nič manj pomembno metodo zdravljenja, ki se je poslužuje TKM – moksibustijo (aijiu 艾灸). Gre za toplotno terapijo, pri kateri zdravnik s tlečim zeliščem, kitajskim divjim pelinom (aiye 艾叶), stimulira posamezne toček na telesu. S tem aktivira meridiane in spodbudi pretok energije qi 气, uravnava in izboljšuje cirkulacijo krvi ter odvaja iz telesa hlad in vlago.

Moksibustija naj bi bila po nekaterih virih celo starejšega izvora kot akupunktura, po vsej verjetnosti pa so jo v davnini najprej pričeli uporabljati v severni Kitajski. Tamkajšnje zime zaznamujejo ne le skrajno nizke temperature, pač pa tudi ledeno hladen veter. Zato ni nenavadno, da so se prebivalci teh predelov že zgodaj zavedali nevarnosti, ki jo za človeško telo predstavlja mraz, in nujnosti, da v takih razmerah telesu dovajamo potrebno toploto. Ni povsem jasno, kdaj so se ljudje prvič pričeli zdraviti s pomočjo mokse, domneva pa se, da izvor te tehnike zdravljenja sega vsaj v čas arhaične dinastije Shang Shang 商 (1600–1046 pr. n. š.), ko so se pričeli postavljati temelji sistemu TKM. 

V tem zgodnjem obdobju so pri izvajanju te metode tleči pelin še polagali neposredno na kožo, saj so verjeli, da na ta način lahko toplota najbolj učinkovito prodre v telo. Vendar je takšno zdravljenje bolniku pogosto pustilo hude posledice v obliki hudih opeklin in brazgotin na koži. V času dinastije Han 汉 (206 pr. n. š.–220), še posebej pa v času dinastije Tang 唐 (618–907), se je zato postopoma uveljavilo več metod tako imenovane indirektne moksibustije, pri čemer so posamezne točke segrevali s tlečim zeliščem nekaj centimetrov nad kožo. Pelinove liste so navadno oblikovali v stožec ali kroglico ter to prižgali na vrhu akupunkturne igle ali pa v posebni škatlici, ki so jo postavili na oboleli del telesa. Indirektna moksibustija se v podobnih oblikah uporablja že vse od takrat, najpogosteje pa se danes zdravniki odločajo za mokso v obliki cigare iz listov divjega pelina, ki je praktična in varna za uporabo. Če je v kasnejših obdobjih cesarske Kitajske uporabo mokse v veliki meri izpodrinila akupunktura, je ta starodavna, preprosta, a nadvse učinkovita metoda svoj preporod doživela s sodobnim sistemom TKM v 20. stoletju. Danes predstavlja enega najbolj priljubljenih načinov zdravljenja po načelih tradicionalne kitajske medicine. Je namreč povsem neboleča in zato primerna tudi za zdravljenje otrok, hkrati pa ob navodilih zdravnika lahko pacient mokso uporablja tudi sam doma. Kitajski divji pelin je zelo vroče zelišče z močnimi lastnostmi yang 阳, zato je odličen pri zdravljenju tako akutnih kot tudi kroničnih obolenj, do katerih lahko še zlasti v hladnejših mesecih pripelje presežek hladu in vlage v telesu. Slednji se kaže kot različne vrste bolečin ali oslabljen imunski sistem, medtem ko je uporaba mokse priporočljiva tudi kot preventiva, še preden se katerakoli od naštetih težav sploh izrazi.